Posebna ponudba hotelske namestitve za udeleženke

3. DAN ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA


       

 

Nočitev z zajtrkom

Olive Suites

Vile

Dvoposteljna soba-Single use

95,00

76,00

Dvoposteljna soba

65,00

51,00

 

Cena vključuje:

- Namestitev v izbranem objektu 4* po osebi/dan.

- Zajtrk v restavraciji resorta Adria.

- Wifi v sobi in skupnih prostorih.

- Vstop v notranji bazenski kompleks.

 

Doplačilo:

- Turistična taksa/osebo/dan: 2,50 €.

- Prijavnina 1,50 € po osebi/bivanje.

- Parking 10,00 €/bivanje.

 

Kontakt:

Saša Marin

Vodja prodaje in marketinga

T: 05 66 37 330

E: sasa.marin@adria-ankaran.si  

BOGATA ZGODOVINA  CONVENTA


Nekdanji  benediktinski  samostan, danes  osrednji  hotelski  objekt, je  izredni kulturni spomenik z bogato zgodovino. Stoji  na južni  obali Miljskega  polotoka v slikovitem  in vedno zelenem predelu, ki so ga nekoč  imenovali  »GASELLO », danes pa  se imenuje  »OLTRA«.

Popotnika   dr.Heinrich  Hoppe in  Friederich Hornschuh  sta  v svoji knjigi, ki  je bila  objavljena  leta  1818  v Regensburgu, med drugim pisala tudi o botaniki in se navduševala nad subtropskim rastlinjem v Ankaranu. Pred  več kot sto  leti je  članek o flori v Ankaranu objavila tudi  avstrijska  revija o botaniki (Osterreichische Botansche Zeitscgrift  Jahrg. 1860, s 245).

Ko  so grki  imeli  svoje kolonije  v nekaterih  delih zahodne istrske  obale , so poslali- kakor pravi legenda- morske  vile v Ankaran. Njihova  kraljica Euformo, ki jo je Zeus  oropal nesmrtnosti in jo izgnal iz te prelepe dežele, je prerokovala, preden je za vedno  izginila  v valovih morja, da bo ta prostor mesto najbolj veselih  dogodkov.

Arheologi so našli  v Ankaranu čudovite  ostanke rimske  kulture in civilizacije. Nekaj teh ostankov je danes v koprskem muzeju.

V 9. stoletju je bila na pobudo tržaškega škofa zgrajena cerkev, ki so jo posvetili tržaškemu mučeniku Sv. Apollinariu.

Dvesto  let  kasneje  (1072), je tržaški škof  Adalger podaril to cerkev , z vsemi posestvi vred,Benediktinskemu samostanu S.Niccolo v Benetkah .Novi  lastniki so  povečali  svoje  posesti  z  darili  in  pridobitvami, ne  samo  v Ankaranu, ampak  tudi  v Kopru in po vsej  zahodni istrski  obali  do  Poreča. Zgradili  so  tudi  samostan. Benediktinci  v Ankaranu so  imeli  tudi  velike  usluge za  uspešen razvoj  vinogradov in rast  oljk. Z  vinom  iz samostanskih  vinogradov so oskrbovali hišo vojvode Filippa Viscontija  in slavno družino Litta. V 16. stoletju so bila  znana vina te  dežele izvožena  v Nemčijo kot » LACRIMAE  CHRISTI »  (Kristusove  solze).

V  velikih  kamnitih  posodah, ki jih danes vidimo po vrtovih, so Benediktinci hranili oljčno  olje.

Zapis iz sredine 16.stoletja omenja, da samostan ni plačeval davka  za olivno  olje, katerega  so menihi izdelovali na svoljih stiskalnicah v samostanu. Ogromne  stiskalnice so  bile pred  leti  odstranjene.

V teku  stoletij so  Benediktinci večkrat obnovili samostan. Najstarejši  del  lahko  še  vedno  vidimo na  severozahodnem delu stavbe. Koprčani  so cerkev  ob samostanu  imenovali   S.Niccolo d' Oltra, da  bi jo lahko  razlikovali od svoje, ki je stala  blizu  koprskega  pristanišča. Njen  zvonik  je bil končan  leta  1572 v lepem Guelfskem stilu . V prvi  polovici  17. stoletja  je  samostan dobil približno  tak videz, kot  ga je imel pred  nekaj  leti.

Moderno  stavbo  omenjajo v svojih  spisih tudi  dva  koprska škofa  in škof iz  Novigrada Giacomo Filippo Tommasini; slednji dodaja :«Poleti prihajajo menihi iz Benetk semkaj  na zabavo , saj je v teh krajih zdravo podnebje in gredo  lahko menihi svobodno  na ribolov  na samotne  obale. Leta  1661 pa se je koprski škof  Zenon pritoževal  nad nemoralnim življenjem  menihov v samostanu..

Samostan  je obstajal okoli 5 stoletij in je bil v tem obdobju zakladnica umetnin od  14. do 18.stoletja. Ko  je leta 1774 Beneška republika ukinila samostan, je večji  del zaklada izginil brez  sledu.

V času Ilirskih provinc je samostan postal vojaška bolnišnica. Novi lastnik, ki je Convent namenil turizmu, ni bistveno spremenil arhitekture zgradbe, čeprav je izvedel več restavracijskih del. Vodnjak  Conventa, kot ga danes vidimo, je bil zgrajen 1835 leta. Izdelala  sta  ga Bonifazio iz Pirana i n Dominik iz Kort nad  Izolo. Leta 1880 je dal lastnik zgraditi na pročelju tri oboke in je v njihovo notranjost postavil kamnito stopnišče ter tako omogočil obiskovalcem občudovanje dvorišča, v katerem lahko uživamo tudi danes.


PARTNERJI DOGODKA



   
 
 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.